Skrivnost uspeha katerekoli družbe

Po Adizesovi metodologiji je možno uspeh katere koli družbe predvideti na osnovi preproste matematične formule. Sliši se skoraj neverjetno, ampak v resnici deluje.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Ste se kdaj vprašali, zakaj nekatera podjetja preživijo krizna obdobja, druga pa niso uspešna niti v »zlatih časih«? Zakaj nekatere zakonske zveze razpadejo, druge pa ostanejo trdne skozi desetletja? Zakaj nekatere države končajo v državljanski vojni, druge pa se nenehno krepijo? Ali je mogoče, da za uspeh neke družbe, pa naj govorimo o uspehu družine, podjetja ali družbe kot take, morda velja neki univerzalni princip uspešnosti?

Formula uspeha

Možnost uspeha katere koli družbe je dejansko mogoče predvideti na osnovi določene matematične enačbe. Ta trditev je na prvi pogled morda nerazumljiva. Kaj ima matematika opraviti z uspehom družbe, se boste vprašali. In to z uspehom katere koli družbe! Pustite se presenetiti ... Kakšna bi lahko bila ta enačba? Ali gre za odvode, integrale, morda celo diferencialne enačbe? Kompleksne matematične modele harvardskih profesorjev, podprte z obsežnimi statističnimi podatki? 

Nič od tega. Gre preprosto za ulomek dveh členov. Zgoraj sedi števec, pod črto pa se skriva imenovalec. Našemu števcu bomo dali ime zunanja integracija. Gre za združitev dveh področij. Na eni strani so notranje sposobnosti družbe. To je tisto, v čemer smo danes še posebej močni. Na drugi strani so pričakovane priložnosti zunaj družbe. To so priložnosti na trgih, pri tehnologijah in strankah. Čim večji je števec, tem večjo vrednost ima naš ulomek. Čim večja je zunanja integracija, tem uspešnejša je lahko družba. Logično, mar ne?

Pri visoki ravni medsebojnega zaupanja in spoštovanja se pri oblikovanju odločitev vsi obrnejo drug k drugemu, pri izvajanju pa si lahko medsebojno obrnejo hrbet in se posvetijo svojemu delu, saj si zaupajo.

Foto: Dremastime

Imenovalec je predvidljiv, števec pa ne

Večina ekonomskih teorij se osredotoča na zadnje področje. Mnenja se krešejo o tem, ali bo prevladal ta ali oni tehnološki trend. Kako se spreminjajo navade porabnikov? Kaj bodo prinesle kmalu neomejene pasovne širine prenosa podatkov? Kako lahko kot družba izkoristimo te priložnosti? Vse to so vprašanja, na katera so pravilni odgovori precej nepredvidljivi. To je pogled navzven. Kje pa je pogled navznoter?

Tega predstavlja imenovalec pod ulomkovo črto. Recimo mu notranja dezintegracija. To je vsa tista energija, ki je potrebna, da družba nemoteno deluje. Da procesi znotraj nje tečejo gladko. Da se različni deli družbe med seboj uskladijo. V nasprotju s števcem je naš imenovalec precej predvidljiv. Kako? Od česa pa je odvisna količina te energije, ki zagotavlja nemoteno delovanje sistema? Od velikosti družbe, boste rekli. Drži. Večja družba potrebuje več virov kot manjša. Od česa še? Od zahtevnosti industrijske panoge? Tudi prav. Izdelava sončnih celic je zahtevnejša kot vodenje bifeja na vogalu. Od česa še?

Zaupanje in spoštovanje v praksi

Tukaj nas čaka majhno presenečenje. Količina energije, potrebna, da sistem nemoteno deluje, je odvisna predvsem od ravni medsebojnega zaupanja in spoštovanja znotraj te družbe, na kratko MZS. In to veliko bolj kot od količine virov ali industrijske panoge. Ali lahko najdemo v praksi kak primer, ki to trditev potrjuje? Oglejmo si dve veliki družbi. Prva je država Kongo. Ali ste vedeli, da ima Kongo naravna bogastva, katerih ocenjena vrednost je najvišja na svetu? Diamanti in redke kovine. Izjemni naravni potenciali za pridobivanje energije. Idealne razmere za razvoj kmetijstva. Rodovitna zemlja, zadosti sonca in vode.

Obstajajo univerzalni načini, kako okrepiti
raven medsebojnega zaupanja v podjetju.

Si predstavljate, kakšna je raven MZS v Kongu? Korupcija, sovraštvo med etničnimi skupinami, državljanska vojna, v kateri je v zadnjih desetletjih umrlo na milijone ljudi. To je tisto, po čemer je Kongo poznan. Kljub vsem naravnim bogastvom je ena najrevnejših držav na svetu. Drugi primer je Švica. Katera naravna bogastva ima? Veliko snega in visoke gore. In nekaj jezer. Si predstavljate Nemce, Italijane in Francoze, ki so se v obeh vojnah bojevali na nasprotnih straneh, kako že stoletja živijo v sožitju znotraj ene same države? Koliko si med seboj zaupajo, kako se med seboj spoštujejo? Ste že slišali, da nemško govoreči Švicarji ob obisku francoskih kantonov velikokrat uporabljajo francoščino?

In nasprotno. Švica temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. In to tudi izvaža. Ja, prav ste prebrali. Glavni izvozni izdelek Švicarjev je zaupanje. Kateri sta najuspešnejši industrijski panogi v Švici? Bančništvo in farmacija. Ali bi nesli denar na banko, ki ji ne zaupate? Ali bi uporabljali zdravilo, ki mu ne zaupate?

Dezintegrirana družba večino energije porabi sama zase

Pa poglejmo na vse še z drugega zornega kota. Verjetno se boste strinjali, da se uspešnost družbe kaže v tem, koliko pozitivne energije prenese na svojo okolico. Kje nastaja ta energija? Znotraj družbe. Določena družba lahko ustvari ali pridobi le omejeno količino energije. Kje pa se ta porabi? Najprej znotraj družbe. Za notranjo dezintegracijo. Samo preostanek se je lahko porabi zunaj, za zunanjo integracijo. Čim višja ko je torej raven MZS, tem manj energije se porabi za notranjo dezintegracijo in tem več je ostane za zunanjo integracijo.

Formula uspeha po Adizesu.

Vzemimo za primer posameznika, najmanjšo »družbo«, ki jo poznamo. Koliko energije ste lahko prenesli navzven, ko ste bili nazadnje bolni? Malo. Skoraj vsa energija, ki vam jo je takrat uspelo ustvariti ali pridobiti, se je porabila znotraj vas, da ste sploh lahko funkcionirali. Podobno je s katero koli družbo. Če je »dezintegrirana«, se energija porablja predvsem znotraj. Ven je pride le malo. Kako uspešna je lahko taka družba? Ne najbolj, saj ji primanjkuje energije, da bi notranje sposobnosti uskladila z zunanjimi priložnostmi. Višja je raven MZS, manj energije se porabi znotraj sistema. Če MZS sploh ni, se je še za tako majhno stvar skoraj nemogoče dogovoriti. Ste tudi vi že slišali zgodbo, kako se dva soseda desetletja prerekata, kje poteka meja, malo bolj levo ali malo bolj desno?

V marsikateri družbi se lahko hitro vidi, kakšna je raven MZS. Na primer pri sprejemanju in izvajanju odločitev. Če je raven MZS nizka, se pri sprejemanju odločitev posamezniki »obračajo stran«, češ, saj me stvar ne zanima. Ko pa gre za izvajanje sprejete odločitve, vsak drugemu gleda pod prste in čaka na kakšno napako. Pri visoki ravni MZS se pri sprejemanju odločitev vsi obrnejo drug k drugemu, pri izvajanju pa si lahko obrnejo hrbet in se posvetijo svojemu delu, saj si zaupajo.

Zdrav duh v zdravi družbi

Čim višja je raven MZS, tem manj je notranje dezintegracije. Tem manjši je imenovalec pod ulomkovo črto in, matematiki med vami so že uganili, tem višja je vrednost ulomka. Ta pa ponazarja uspešnost družbe. Zdaj lahko vzpostavimo neposredno povezavo. Uspešnost vsake družbe je odvisna od tega, koliko medsebojnega zaupanja in spoštovanja obstaja znotraj nje.

Uspešne družbe so okrepljene od znotraj.
Energije ne porabljajo navznoter, ampak se je večina prenese navzven.

Ali je medsebojno zaupanje in spoštovanje nekaj, kar je samo po sebi dano, na kar ni mogoče vplivati? Nikakor! Obstajajo v praksi preizkušeni in velikokrat potrjeni načini, kako se raven MZS znotraj družbe lahko okrepi. Ti načini so univerzalni, enaki, ne glede na to, za kakšno družbo gre. Za posameznika, družino, gospodarsko družbo, politično stranko ali vso državo. Skozi delo s stotinami gospodarskih družb po vsem svetu in v številnih industrijskih panogah se je razvila metodologija, ki ne samo da opisuje te načine, temveč managementu družb pomaga, kako jih uvesti, da bi njihove družbe postale uspešne. Kratkoročno in dolgoročno. O tem, kateri načini so to, morda kdaj drugič. V čem je torej skrivnost uspeha katere koli družbe, skrivnost, ki jo napoveduje naslov tega članka? Skrivnost je v tem, da družbo okrepimo od znotraj. Naredimo močno. Napolnimo z energijo. Zagotovimo, da se ustvarjena energija ne porabi samo znotraj, temveč se prenese navzven. Zdrav duh v zdravem telesu, so ugotavljali že antični misleci.

Na raven zaupanja in spoštovanja lahko vplivamo sami

Čigava naloga je to? Pri družini predvsem staršev. V gospodarski družbi predvsem širšega vodstvenega tima. Pri državi pa zlasti naloga širšega državnega vodstva. Kakšna je trenutno raven medsebojnega zaupanja in spoštovanja v Sloveniji? Presodite sami. Ali si lahko privoščimo čakati, da vlada in državno vodstvo poskrbita, da se bo ta raven okrepila? Nikakor! K temu lahko prispevamo prav vsi. Na ravni posameznika z zaupanjem vase. V družini z vzgojo otrok. Tudi v svojem delovnem okolju: znotraj organizacij in gospodarskih družb, ki so motor napredka družbe. Kot člani združenj, organizacij, političnih strank, nevladnih ustanov. Možnosti za aktivni prispevek h krepitvi medsebojnega zaupanja in spoštovanja znotraj družbe je več kot dovolj. Izkoristimo jih! Ko se bomo od znotraj okrepili, bomo lahko tudi navzven uspešnejši. Kot posamezniki, kot podjetje in kot družba.

Dr. Mirko Mušič je mednarodno delujoči svetovalec in podjetnik, Adizes Country Manager za Slovenijo in neizvršni direktor Halcoma.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 22, septembra 2012