Kultura pospravi strategijo za zajtrk

Zavzetost zaposlenih je posledica in rezultanta konstruktivne organizacijske kulture. Te ni dovolj le meriti, analizirati in proučevati, ampak predvsem tudi upravljati, sicer lahko postane strošek podjetja.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Izkušnje iz slovenskega poslovnega okolja kažejo, da je bilo v zadnjih nekaj mesecih pripravljenih več poslovnih strategij kot najbrž v celotnem desetletju prej!? Podrobnejše spremljanje prvih rezultatov teh strategij pa kaže nerazveseljivo sliko. V čem so pravzaprav največje težave, pasti in izzivi? V nepredvidljivosti globalnega poslovnega okolja, v (ne)kakovosti uporabljenih strateških modelov? Precej bližje resnici je spoznanje, da so bile te strategije v notranjo javnost organizacij pospremljene, ne da bi pri njihovem nastajanju od začetka sodeloval širši krog zaposlenih, predvsem dejstvo, da je pri udejanjanju novih poslovnih strategij glavna ovira specifična organizacijska kultura slovenskih organizacij, ki jo v (pre)veliki meri zaznamujejo nekatera pasivna in agresivna obrambna vedenja zaposlenih, kot sta denimo izogibanje in nasprotovanje. (P)ostaja torej prav organizacijska kultura ključni dejavnik (ne) uspeha slovenskih organizacij zasebnega in javnega sektorja? Je torej prej strošek in ne premoženje slovenskih organizacij ter zakaj klasične slovenske raziskave organizacijske klime in zavzetosti zaposlenih, kot sta SiOK in Zlata nit, za zdaj sploh še ne zaznata vseh težav, s katerimi se pri uresničevanju poslovnih strategij spopadajo