Ustvarjalno voditeljstvo v vsako organizacijo

Ustvarjalne ideje je treba upravljati ne glede na to, ali v njih vidite nevarnost ali priložnost. Kajti dvigovati prah je mnogo bolje kot jesti prah, pravi Michael Conrad.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Podjetja, v katerih nikoli ne zmanjka svežih idej, zagotovo obvladajo ustvarjalno voditeljstvo. Poleg tega, da imajo jasno izoblikovano poslovno idejo in cilje, postavljajo nove standarde zunaj pričakovanega in ustvarjajo drugačno upravljanje izdelkov, storitev in blagovnih znamk v marketingu, oblikovanju, oglaševanju, medijih in zabavi. V današnjem uniformiranem svetu je verjetno najboljša stvar, ki jo lahko podjetje naredi, da uvede ustvarjalno voditeljstvo. O tem smo se pogovarjali z Michaelom Conradom, dekanom Berlinske šole za ustvarjalno voditeljstvo.

Kaj je ustvarjalno voditeljstvo?

V splošnem to pomeni biti ustvarjalen pri vodenju podjetja, zlasti pri upravljanju ljudi in idej. Na naši šoli ga razumemo kot pomoč ustvarjalnim izvršnim delavcem, da osvojijo ali izboljšajo svoje voditeljske sposobnosti. Običajno je namreč tako, da ustvarjalna oseba napreduje na vodstveni položaj zaradi izjemnih ustvarjalnih dosežkov. Toda vodenje je drugačno od ustvarjanja. In tega se lahko naučiš. Res pa je, da imamo med slušatelji vse več udeležencev, ki ne prijahajo iz ustvarjalnih industrij, ampak se želijo naučiti, kako voditi in spodbujati ustvarjalnost in inovativnost v svojih podjetjih.

V katerih panogah je najbolj potrebno?

Ko pomislite na velikanske spremembe in izzive časa, je ustvarjalnost preprosto edini pravi odgovor za vsako panogo posebej. Le tako lahko podjetja pridobijo strokovno znanje, preizkušajo nova področja in nanje preusmerijo svoje delovanje. Vsako podjetje danes ima namreč potrebo, da se preoblikuje, postane pregledno, trajnostno naravnano, ekološko, odzivno in komunikativno.

Norma je, da smo vsi ustvarjalni. Če se temu izogibate, boste izumrli. Ustvarjalnost je v samem bistvu človeštva.

Foto: osebni arhiv

Zakaj se ravno zdaj toliko govori o ustvarjalnem voditeljstvu?

Ko trgi zorijo, se krčijo ali se dogajajo temeljite spremembe, kot smo jim prav zdaj priča, lahko samo prebojne ideje vodijo do spremembe in obrnejo krizo v priložnost. Upravljati spremembo pa je precej bolje kot biti del nje. Dvigovati prah je bolje kot jesti prah. Idealno stanje za podjetnike, težko za managerje. Zakaj? Ker morate biti pripravljeni zapustiti znano, da bi ustvarili nekaj novega. To pomeni zapustiti območje udobja, sprejeti tveganje. Podjetniki temu sledijo instinktivno in inovativno. Tega koraka jih ni strah, ker si znajo predstavljati, managerji pa se morajo tega pogosto naučiti.

Kako jih naučiti ustvarjalnosti?

V resnici je težko. Nekdo, ki ni ustvarjalen, ne bi smel postati manager, saj vsako podjetje živi od idej: poslovnih, distribucijskih, o blagovni znamki, embalaži … Vsak uspešen posel temelji na idejah. Manager mora biti tisti, ki jih je sposoben spodbuditi, upravljati in podpirati.

Torej ustvarjalnosti ne moremo učiti in se je naučiti?

Ne, tega ne pravim. Pravim, da je uspešen manager tudi  ustvarjalen. Najteže je voditi ljudi. S čim jih lahko navdihnemo, da nam sledijo? Vedeti morate, kam želite priti. Ko poznate cilj, se lahko pogovarjate o poti. Včasih je ta zelo preprosta, a ni vedno tako. Ko pot enkrat poznate, postanete zanesljivejši, konkurenčnejši, bolje svetujete, verodostojnejši ste in bolj podobni sami sebi. Ljudje se takrat odzovejo.

Zdi se mi, da med ljudmi prevladuje miselnost, da ustvarjalnost ni potrebna, ko gre za prodajo izdelkov.

To seveda ne drži. Že z domiselnim oblikovanjem cene lahko ustvarimo občutne učinke. Poglejmo sezonske razprodaje. Lahko preprosto rečete, da boste izdelke znižali za 30 odstotkov. V Zürichu na Banhoff Strasse pa je trgovina z moškimi oblekami, ki je namesto tega kupcem ponudila odkup delnic banke UBS po 21 frankov. Banka UBS je bila med najhujšo krizo vredna samo 12 frankov, torej je dejansko šlo za
42-odstotni popust. Vsi so govorili o tem, o tem je pisal New York Times. Nauk? Ideja ali sama interpretacija mora biti inovativna. Biti moraš ustvarjalen, sicer se te ne vidi.

Kaj pa ko bomo vsi ustvarjalni? Bomo vsi normalni?

Norma je, da smo vsi ustvarjalni. Družba napreduje tako. Vsaka gospodinja je ustvarjalna. Pri opremljanju hiše morate biti ustvarjalni. Če se temu izogibate, boste izumrli. Ustvarjalnost je v samem bistvu človeštva.

Zakaj je potem toliko ljudem tuja?

Obstajajo različne ravni ustvarjalnosti, predvsem pa ni vse odvisno od enega samega človeka. Nekateri so resnično nadarjeni, a vendar je Malcolm Gladwell ugotovil, da talent ustvarijo okoliščine, okolje in kakih 10.000 ur vaje. Ko se ti pogoji izpolnijo, postane normalen človek v očeh drugih talent. V resnici pa si je prigaral možnost, da je prva violina v orkestru. Če ste vadili sedem, osem tisoč ur, lahko igrate v orkestru. Če ste igrali 5000 ur, postanete učitelj. Nekateri so resnično nadarjeni, a teh je malo. Če ste strastni, vztrajni, se izobražujete in vadite, se lahko dvignete nad povprečje.

Kdo je Michael Conrad?

V oglaševalski posel je prenesel nemški inženiring in globalno upravljanje kakovosti v oglaševanje. Z njim na čelu je agencija Leo Burnett Worldwide postala globalna agencijska mreža leta 2000 (AdAge) in najbolj nagrajevana agencijska mreža leta 2001 (Gunn Report). Pod njegovim vodstvom je bilo 27 agencij Leo Burnett imenovanih za agencijo leta v svoji državi, nekatere več kot enkrat. Ko se je po 34 letih upokojil, ga je predsednik Art Directors' Cluba Nemčija prosil, ali bi pomagal razviti izobraževalno pobudo ADC. Ugotovila sta, da je nizka kakovost vodenja glavni vzrok nizkih standardov kakovosti v ustvarjalnih panogah, in tako se je rodila The Berlin School of Creative Leadership, Michael Conrad pa je postal njen dekan.

Kurikulum

Šest področij kurikula berlinske šole ustvarjalnega voditeljstva:

1. Vodenje podjetja v konkurenčno prihodnost: vodja mora znati ubesediti, kaj podjetje dela konkurenčno, in ga tja nenehno usmerjati.
2. Vodenje naročnikov in partnerjev: razumeti je treba, da naloga podjetja ni za naročnika narediti tisto, kar hoče, ampak tisto, kar potrebuje.
3. Vodenje kakovosti izdelkov in storitev: najprej moraš poskrbeti za znanje, nato pa za čudovito, privlačno, navdihujoče delo.
4. Vodenje ljudi: ljudi in njihove različne načine komunikacije je treba razumeti in jih znati upravljati. Končni cilj je zaupanje.
5. Vodenje samega sebe: najprej moraš poznati sebe, če želiš poznati druge.
6. Vodenje panoge: vodja mora biti sposoben izstopiti in lobirati za svoje interese.

Nastja Mulej je vodja oddelka za nove ideje, oddelka za Odnose z javnostmi in izvršna direktorica mednarodnega projekta Ideas Campus v oglaševalski agenciji New Moment, d.o.o. in trenerka de Bonovih delavnic.

Intervju je bil objavljen v MQ reviji št. 16. decembra 2009