Pa vendar se da

Podjetja naj uskladijo svoje cilje s trajnostnimi cilji družbe in okolja. Nikoli se ne smejo nehati spraševati, kako lahko to, kar počnejo, pomaga širši skupnosti.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Tako povsem osebno imam včasih v Sloveniji občutek, da je pomembneje najti napake in »krivce« kot pohvaliti uspešne. Da je učinkoviteje iskati negativizem kot lomilce krize. »Nerodno nam bi moralo biti, da imamo tako nizek prag tolerančnosti do uspešnih. Smo za drznost, če za njo ni nobenega konkretnega imena, ko je to le filozofija, o kateri lahko vsak razpravlja, « pravi Sonja Šmuc v elektronskem nagovoru članom Združenja Manager. Potem se seveda spomnim amigdale in naših prainstinktov in vse »postane jasno«. Bliže je nevarnost, bolj smo »rumeni« (od strahu, barve medijev … interpretacija po želji). Zelo poenostavljeno razmišljanje, pa vendar, če ga preslikamo v današnjo družbo, bi ta povsem neznanstvena teorija morda celo lahko veljala.

Družbenoodgovorni v resnici neodgovorni?

Friedmanu s(m)o verjetno vsi hvaležni za oblikovanje aksioma smisla podjetij (= maksimiranje dobička), sploh vsi tisti deležniki/ javnosti/skupine (= ljudje), ki (ni)so managerji, lastniki, upravljavci lastnine. Če tega ne bi bilo, potem se tudi o smiselnosti, etiki, morali in odgovornosti ne bi pogovarjali. Ker če bi že v začetku razumeli, da so vsi, na katere vplivamo ali ki vplivajo na nas, pomembni v procesu življenja podjetja, potem … Ja, potem bi že s prve imeli  "tripple bottom line", ne pa enega zneska pod črto. Tako pa so vsi, ki se danes na danih premisah ukvarjajo z družbenoodgovornim ravnanjem, pravzaprav neodgovorni – vsaj do vodstva podjetja in do lastnikov. Tako rokomavhovsko in rokohitrsko rečeno, kajne?

Najpogosteje uporabljana definicija družbene odgovornosti podjetij (DOP) na ravni EU je koncept, znotraj katerega podjetja na prostovoljni ravni vključujejo skrb za družbo in okolje v svoje vsakodnevno poslovanje in svoja razmerja z deležniki (Zelena knjiga družbene odgovornosti). Pritegnemo lahko še nekaj mnenj o tem, npr. dr. Marije Bohinc, da je to obveznost človeštva, da uresničuje skupne cilje družbe; ali pa da je to skup štirih kategorij: ekonomska je osnova, legalna nad njo, sledi etična in na vrhu piramide filantropska.

Vsi, na katere vplivamo ali ki vplivajo na nas, pomembni v procesu življenja podjetja.

Ne preseneča prizadevanje Evropske komisije, da bi uveljavila načelo »tripple bottom line«, torej ocenjevanje uspešnosti dela v odnosu do treh koristi oz. odgovornosti: družbene, ekonomske in okoljske. Naj se ne bere cinično, ampak … zakaj že je to potrebno? Seveda provociram, izzivam, pozivam in prebujam.

Foto: Unsplash

Horus – le še ena od nagrad?

Horus predstavlja višjo zavest planeta Zemlje, ki je odgovorna za razvoj človeštva, zato je bilo to ime izbrano za poimenovanje krovne nagrade na področju odgovornosti, ki jo podeljujeta sicer neprofitni organizaciji (Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO in Slovensko društvo za odnose z javnostmi PRSS), častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije, podpornih partnerjev je 12, med njimi tudi Ameriška gospodarska zbornica, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje Manager. Torej resni sogovorniki in »opinion makerji«. 

Pa je tudi odziv resen? Ja in ne. Presenetljivo? Ja in ne. Zakaj že? 1. Ker je kriza. 2. Ker težko merimo finančne učinke DOP. 3. Ker je to časovno zelo zahtevno, virov (ljudi) pa v tem času ni. 4. Ker pravzaprav redki v resnici verjamejo v potrebnost takšnega delovanja. 5. Ker marsikdo razume DOP le kot sponzorstvo in donatorstvo. 6. Ker vodstvo podjetij ne namenja pozornosti tem projektom. 7. Ker ni potrebne drznosti ( = ambicioznosti) in tako naprej. Zato je treba še toliko bolj izpostaviti podjetja, ki teh sedmih-in-še-nekaj-razlogov ne uporabljajo kot izgovor za nedejavno sobivanje, ampak za razlog, da so »drzni« in to delajo.

Če bi razumeli, da so vsi, na katere vplivamo ali ki vplivajo na nas, pomembni v procesu
življenja podjetja, uspešnosti podjetja ne bi merili zgolj po ustvarjenem dobičku.

»V razmerah, kakršne so današnje, je v podjetjih zagotovo vredno razmisliti o vrednotah zaposlenih, predvsem pa vodstva, ker je vodstvo tisto, ki izbere zaposlene. Zbir skupnih vrednot namreč sestavlja osnovo za organizacijsko kulturo podjetja. Moralno, etično, socialno in družbeno zrelo vodstvo razume strateški management in skrbi za  zadovoljstvo vseh deležnikov. Uspešnost podjetja pa je absolutni pogoj za družbeno odgovornost. Torej kaj lahko podjetja naredijo, da bodo kos spremenjenim razmeram? V prvi vrsti naj vodstvo in zaposleni začnejo živeti in uresničevati svoje vrednote, da te ne bodo zapisane le v promocijskih brošurah. Predvsem pa naj uskladijo cilje podjetja s trajnostnimi cilji družbe in okolja in naj se ves čas sprašujejo, kako lahko to, kar počnejo, pomaga širši skupnosti,« je prepričana predsednica uprave PRSS Elvira Medved.

Kaj početi in kako meriti?

Abbott Laboratories in UniCredit Banka sta letos novembra prejela nagrado horus v kategorijah mala in velika podjetja. Dejavnosti, ki jih kljub krizi ali pa prav zato izvajata, so merljive. Abbott za spremljanje rezultatov družbenoodgovornih dejavnosti uporablja naslednje skupine kazalcev:

Zanimiva je njihova nova politika nakupov službenih vozil z najmanjšimi izpusti CO2 v izbranem razredu. V petih letih bodo zmanjšali izpuste v količini 64 ton oziroma poskrbeli za ohranjanje 1279 dreves. Sliši se morda malo, če pa pomislimo, da je v Sloveniji 109.000 podjetij malih, z malo matematike hitro ugotovimo, da bi lahko ohranili 139 milijonov dreves v petih letih (!). Po nekaterih izračunih (Gozdarski inštitut, google earths) je v Sloveniji od 161 do 300 milijonov odraslih dreves. Ohranili bi torej (recimo) polovico tistih, ki v tem trenutku rastejo pri nas. To je seveda samo igra številk in statistike, a naj bo za ilustracijo primera, da se da z malimi finančnimi sredstvi, a z zavedanjem in zagnanostjo prispevati k družbi, »v kateri dobrodelnost ne bo več potrebna«, kot pravi dr. Slavoj Žižek.

Nadzorni svet ocenjuje uspešnost predsednika uprave UniCredit Group tudi po rezultatih DOP in ta ocena je  pomemben ponder v
skupni oceni.

Mateja Čotar, vodja Korporativne identitete in komunikacij na UniCredit Banki, prejemnici nagrade horus v kategoriji velikih podjetij, izpostavlja primer četrte kategorije DOP, filantropske: »V naši banki velikokrat dajo sodelavke in sodelavci pobudo za družbenoodgovorne projekte. Član uprave prostovoljno pomaga pri delovanju sirotišnice v Indiji. Njegovo poslanstvo, poiskati nadomestne starše za čim več otrok iz te ustanove, smo komunicirali tudi širše, lokalno in v skupini. V kratkem bomo imeli posvojene že tri otroke. Ena od sodelavk je za posvojitev navdušila tudi svojo stranko.«

Prvi mož UniCredit Banke, dr. France Arhar, je prepričan, da v času krize velikokrat ni najpomembnejša višina sredstev, ki jih lahko prispevaš, temveč dobra ideja in dobra volja. »Izredni ponosni smo na to, da je kar 200 naših sodelavk in sodelavcev v tem letu namesto klasičnega letnega srečanja združilo moči in odšlo prenavljat otroški počitniški dom v Kranjski gori. Še bolj veseli smo odziva in njihove želje, da s tovrstnimi akcijami nadaljujemo«, se strinja Arhar. Nadzorni svet ocenjuje uspešnost predsednika uprave UniCredit Group tudi po rezultatih DOP in ta ocena je pomemben ponder v skupni oceni. Gre torej za precej več kot le deklarativni odnos. Kaj jih še dela odgovorne? Tudi v Sloveniji skrbijo za ločeno zbiranje in recikliranje odpadkov, del kupljene energije je zelene, namesto praznovanja obletnice so pripravili prostovoljno akcijo za zaposlene … dejavnosti je več kot 50.
Torej se vendarle da.

Odgovornost v oblikovalski etiki in oglaševanju

»Čas je, da se začnejo ustvarjati premiki k družbeni odgovornosti. V oglaševanju se preliva veliko kapitala, s tem pa tudi njegov vpliv, torej vpliv lastnikov kapitala na celotno družbo. Ta je viden v oglasih, s katerimi smo soočeni vsak dan po različnem komunikacijskem orodju (zloženke, oglasi, katalogi, dopisi) in kanalih (mediji, direktna pošta, osebni stiki). Oglaševanje ni samo sebi namen, ampak nagovarja potrošnika, ga skuša prepričati o nakupu. Ustvarja vedno bolj lažne potrebe, namesto da bi zadovoljeval prave. Pomaga ustvarjati družbene konstrukte, spreminja naše vrednote, nato stališča, naše nakupne navade. Če bi torej oglaševanje vključevalo več družbenoodgovornih vsebin, bi krepilo družbo in je ne uničevalo. Pomagalo bi uravnotežiti stanje v njej, ki postaja neracionalno. Do tega cilja je sicer še dolga pot, vendar je eden izmed temeljev poti tudi knjiga mag. Saša Urukala Odločitev za odgovornost – O oblikovalski etiki in oglaševanju. Gre za prvi tak zapis pri nas, verjetno tudi v svetu,« pravi Anita Hrast, direktorica IRDO.

mag. Natalie C. Postružnik  je direktorica podjetja Insights d.o.o., certificirana coachinja s konji in psi ter nosilka projekta EqualPower v Makedoniji

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 16, decembra 2009